Kako je banka nagradila zvestobo svojih varčevalcev
Sem dolgoletna komintentka SKB banke. Pred leti sem z banko sklenila tudi pogodbo o varčevanju za nedoločen čas, po kateri se »sredstva na varčevalnem računu obrestujejo po spremenljivi referenčni obrestni meri EURIBOR 3M in fiksnem odbitku, ki je na dan pogodbe znašal, 1,4%«.
Pred dnevi me je poklicala bančna uslužbenka omenjene banke in mi predlagala sestanek v prostorih banke, ker, kot se je izrazila, »bodo obstoječi varčevalni račun zaprli in mi želijo ponuditi nove, še boljše ugodnosti«. Bila sem presenečena, ker mi iz banke niso poslali pisnega vabila oz. obvestila o zaprtju računa, in tudi na njihovih spletnih straneh nisem zasledila nikakršnih informacij o zapiranju tipov
varčevalnega računa, kakršnega sem imela sama. Glede na to, da sem imela pogodbo z banko podpisano za nedoločen čas, mi prav tako ni bilo jasno, kako je mogoče, da »bodo obstoječi varčevalni račun zaprli«? Za trenutek sem celo pomislila, da na dogovorjeni sestanek niti nisem dolžna iti, tudi zato, ker nisem dobila občutka ne informacij, da bi z mojim varčevalnim računom obstajal kakršenkoli problem. In vendar, denar je denar, za marsikoga tudi sveta vladar.
Potem ko sem pred vrati bančnega uslužbeca, ne glede na dogovorjeno uro sedela pol ure, sem vendarle prišla na vrsto. Nekoliko me je pomirilo dejstvo, da sem okrog sebe opazila tudi nekaj drugih, kot je kazalo prav tako komintententk(ov) banke, po moji oceni upokojenk(cev) ali blizu, ki so prav tako imele(i) dogovorjen sestanek. Nenavadno.
Uslužbenec mi je pojasnil, da osebni klici varčevalcev niso tako resni, kot se je to morda slišalo, vendar so želeli svoje stranke obvestiti o možnosti, da lahko obstoječe varčevalne račune zamenjajo z novimi pod enakimi pogoji. Ko mi nikakor ni bilo jasno, čemu zapirati račun, da bi ga nato odprla pod enakimi pogoji, sem uslužbencu vsaj dvakrat ponovila ista vprašanja in pojasnjevala, da sem z obstoječim načinom varčevanja in računa zadovoljna in da mi obstoječi aranžman odgovarja.
Med drugim sem ga vprašala tudi, kaj lahko pričakujem, če računa v tem trenutku ne zaprem in ali lahko (pred zaprtjem varčevalnega računa za nedločen čas!) vsaj (!?) pričakujem njihovo pisno obvestilo pred zaprtjem računa, da bom v vmesnem času lahko ustrezno premislila o alternativnih rešitvah. Uslužbenec mi preprosto odgovori, da bodo verjetno potem račun zaprli in mi sredstva nakazali na moj osebni račun. Hkrati mi je dal vedeti tudi (le čemu je poanta vedno med vrsticami?!), da v primeru da vztrajam pri obstoječem varčevalnem računu, »še naprej ne bom imela obresti«. Vdam se in iz praktičnih razlogov pristanem na spremembo. Zaprem dotedanji varčevalni račun in odprem novega. Med določili pogodbe preberem tudi, da zdaj banka »sredstva na varčevalnem računu obrestuje po enoviti nominalni obrestni meri (v nadaljevanju obrestna mera), ki na dan sklenitve te pogodbe znaša 0,75%. Obrestna mera je definirana na podlagi ročnosti produkta in gibanja tržnih obrestnih mer ter se ob spremembi navedenih pogojev lahko v času varčevanja spremeni. Obrestna mera po tej pogodbi ne more biti nižja od 0,10%.«.
Z neskončno mero ljubeznivosti in kislim nasmeškom na obrazu vprašam uslužbenca, če bi lahko dobila celoletni izpisek obračuna obresti za obdobje od januarja do decembra 2009 (zdaj že zaprtega računa), po mesecih, v upanju, da bom končno razumela, kdaj in od kdaj so moje obresti, »padle na nulo«, a žal dobim le izpisek o celoletnem izračunu mojih obresti, ki so šestkrat manjše, kot so znašale obresti za enak (pri)varčevani znesek na koncu lanskega leta. Zanimivo: »SKB sodobne oblike varčevanja«, »Moj svet se razvija, nagrajevanje zvestobe tudi«. Kdo zares koga nagrajuje? O tem ni dvoma, samo pozor pri interpretaciji mota SKB banke.
Ko odhajam iz banke in s pogledom ošinem gospe, ki čakajo za mano, mi postane jasno, zakaj so tu. Kamen na kamen palača? Kakor za koga. Morda za banko.
Pomislim tudi na dialog, ki sem ga še pred nekaj minutami imela z bančnim uslužbencem:
»Pa ja ne bo banka propadla?« ga vprašam napol v šali napol zares v naivno butastem poiskusu, da bi sprostila zategnjeno vzdušje. Po nekaj sekundnem molku, ki me vse prej kot pomiri, uslužbenec na moje vprašanje odkima in reče:
»Božičnice smo letos že dobili.«
Volk je kot kaže sit in koza naj bi ostala cela. Kako lepo darilo klientom SKB banke. Ste (še) prepričani, da jim boste zaupali (vaš) denar?
